Ultrazvok

Motnje spanja ima od 10 do 30 odstotkov odraslih. Modra svetloba je le del zgodbe. Kako modra svetloba s telefonskih, računalniških in televizijskih zaslonov vpliva na naš spanec? V Ultrazvoku smo poiskali odgovor na vprašanje poslušalca, ki pogosto naleti na opozorila o modri svetlobi, čeprav sam in njegovi bližnji s tem nikoli niso imeli težav. Z zdravnico asist. Kristino Ziherl s Klinike Golnik smo raziskali, kaj vse vpliva na kakovost spanja, kako si lahko pomagamo, ko zvečer ne moremo zaspati, ter kakšno vlogo imata pri tem melatonin in uspavala. In še: ali lahko izgubljene ure spanja zares nadoknadimo? Foto: Slika je simbolična/ Pixabay

Ali bo tehnologija mRNK spremenila cepljenje proti gripi? Ameriška agencija za zdravila (FDA) je avgusta odobrila novo cepivo mRNK proti gripi. Kaj prinaša nova tehnologija, ki smo jo dodobra spoznali med pandemijo covida-19? V čem se razlikuje od klasičnih cepiv? Ali bo omogočila hitrejši razvoj cepiv in boljšo zaščito pred različnimi sevi virusa gripe? V Ultrazvoku o novostih, prednostih in omejitvah tehnologije mRNK govorita imunologinja prof. dr. Andreja Nataša Kopitar z Medicinske fakultete v Ljubljani in specialistka javnega zdravja Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ. Pa tudi o tem, kdaj se bomo proti gripi lahko cepili v letošnji sezoni in komu cepljenje še posebej priporočajo. Spremljanje gripe, koronavirusne bolezni in drugih akutnih okužb dihal (NIJZ) TUKAJ. Foto: Slika je simbolična/ BoBo

Ko kašelj ni več »samo« kašelj. Kašljamo vsi – strokovnjaki ocenjujejo, da v vsakem trenutku na svetu kašlja 830 milijonov ljudi. Kašelj je najpogostejši razlog za obisk zdravnika, saj spremlja številne bolezni, ne le pljučnih. Toda kdaj je kašelj zgolj neprijeten spremljevalec prehlada in kdaj znak, da se v telesu dogaja nekaj hujšega? Specializant pnevmologije Andraž Jug s Klinike Golnik v Ultrazvoku pojasnjuje, kdaj moramo biti na kašelj pozorni, zakaj zdravniki praviloma ne zdravijo kašlja, ampak njegov vzrok in na kakšen način lahko kašelj lajšamo doma. Foto: Andraž Jug/ Mirjana M. Pintar; Klinika Golnik

Gibanje je univerzalno zdravilo. Premalo se gibamo in preveč sedimo. Toda koliko gibanja naše telo zares potrebuje? In kako pomembno je pri preprečevanju bolezni srca in ožilja? V Ultrazvoku o tem, kako nam fizioterapija pomaga še preden zbolimo in kako pomembna je ob bolezni ali poškodbi, ki omejita naše gibanje. Z nami sta fizioterapevta iz Združenja fizioterapevtov Slovenije Janez Špoljar (URI Soča) in doc. dr. Tine Kovačič (CUDV Dobrna in Alma Mater Europaea). Foto: levo Tine Kovačič, desno Janez Špoljar v vhodni avli paviljona Vrtnica Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča v Ljubljani/ Prvi

Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. Želodčna kislina je zelo kisla – njen pH je namreč med 1 in 2. Sluznica v želodcu je na to prilagojena, sluznica požiralnika pa ne. Med požiralnikom in želodcem leži mišica zapiralka, ki, kadar je sproščena, omogoči prehod hrane iz požiralnika v želodec; ko pa je skrčena, prepreči odtekanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik. Če ta mehanizem popusti, pride do refluksa. Kdor trpi za refluksom najverjetneje pozna kratico GERB;…

»Naš bližnji je že dve leti v postelji, zdaj pa se mu je na trtici pojavila rana.« To svojci večkrat povedo Aniti Jelar, enterostomalni terapevtki iz ljubljanskega Kliničnega centra. Rana je lahko poškodba zaradi pritiska. Preležanina se lahko začne zelo hitro in skoraj neopazno – z rdečino na koži izpostavljenega dela telesa. Če pritisk traja predolgo, lahko nastane boleča in težko zaceljiva rana. Kako jo preprečiti in na kaj morajo biti pozorni zdravstveni delavci, svojci in vsi, ki skrbijo za nepokretnega človeka? Pomembni so primerno ležišče, redno spreminjanje položaja bolnika ali starejše osebe, skrb za kožo in tudi ustrezna prehrana. O preprečevanju in zdravljenju poškodb zaradi pritiska s strokovnjakoma iz Kliničnega centra v Ljubljani: z enterostomalno terapevtko Anito Jelar in kirurgom travmatologom prof. dr. Igorjem Frangežem. Video: Vloga prehrane pri preventivi poškodbe zaradi pritiska in pri celjenju ran TUKAJ Video: Vloga spremembe položajev pacienta pri preprečevanju poškodb zaradi pritiska…

Zmaga je naša! Ekipa Medicinske fakultete V Ljubljani zmagala na olimpijadi iz anatomije človeškega telesa. Kaj vse moraš znati in vedeti, da postaneš najboljši na svetu v poznavanju anatomije človeškega telesa? To dobro vedo Kaja Berk Skok, Žiga Pogačar in Vid Vincenc Boc, z ljubljanske Medicinske fakultete. Letošnjega avgusta so se v Estoniji udeležili olimpijade iz anatomije. Pomerili so se z najboljšimi ekipami iz 14 držav, pri tem pa pokazali precej več kot le dobro poznavanje človeškega telesa in pomnjenje latinskih imen mišic, živcev in žil. O teoriji, o šestih urah praktičnih nalog, o anatomskih preparatih, mikroskopiranju, laparoskopiji in o nenavadnih nalogah bodo povedali v Ultrazvoku. Pa tudi o tem, kako se anatomijo sploh naučiš tako dobro, da lahko svoje znanje pokažeš pred strogo komisijo in pod tekmovalnim pritiskom. Foto: Zmagovalci anatomske olimpijade v Estoniji: Žiga Pogačar, Kaja Berk Skok, mentor Luka Pušnik in Vid Vincenc Boc/ Luka Pušnik, UL MF

Ali se bolezni iz učbenikov vračajo? Davica v Italiji, ošpice v ZDA, malarija v Nemčiji in virus Zahodnega Nila na Hrvaškem. V nekaterih primerih so bolezni terjale tudi življenja. Zakaj se pojavljajo tam, kjer jih ne pričakujemo, in kaj imajo pri tem cepljenje, potovanja in nenazadnje vse bolj ugodni pogoji za širjenje komarjev? O štirih boleznih, ki so letos znova opozorile nase, z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana). Foto: Mateja Logar/ Prvi

Dr. Mateja Kokalj Kokot iz ZD Grosuplje je pregledala več kot 1400 kartotek moških iz cele Slovenije. Rak prostate je v Sloveniji najpogostejši rak pri moških. Kako hitro moški s sumom na to bolezen in s težavami z žlezo prostato pridejo od družinskega zdravnika do napotnice za specialista urologa? Dobra novica: zelo hitro – mnogi še isti dan, ko pridejo na pregled, največ pa četrti dan od pregleda. Ta podatek je v doktorski raziskavi preverila asist. dr. Mateja Kokalj Kokot, specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Pregledala je več kot 1400 kartotek moških, pri katerih so odkrili raka prostate. Kaj je pokazala raziskava? Kako poteka zgodnja obravnava moških s sumom na raka prostate v slovenskih ambulantah družinske medicine? Zakaj se sogovornica zavzema za uvedbo organiziranega presejalnega programa za raka prostate? Doktorska naloga TUKAJ Projekt preventivnega presejanja za raka prostate - projekt PRO - PETER TUKAJ Foto: Dr. Mateja Kokalj Kokot v svoji ambulanti v ZD Grosuplje/ Prvi

Zakaj je po zaužitju nekaterih zdravil bolj priporočljivo sedenje kot ležanje? Vsi vemo: zdravilo praviloma vzamemo z vodo. A koliko vode je dovolj? In ali veste, da je po zaužitju nekaterih tablet ali kapsul bolj priporočljivo sedenje kot ležanje? Zakaj je pomembno, da zdravilo vzamemo z vodo in ne s kavo, s čajem, z mlekom ali s sokom in tudi ne z gazirano pijačo? Zakaj moramo biti pozorni na zdravila – kot so na primer diuretiki – ki vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu? Kaj pa v resnici pomeni navodilo, da moramo zdravilo zaužiti na tešče? V Ultrazvoku o podrobnostih jemanja zdravil, ki jih pogosto spregledamo, svetuje mag. Darja Potočnik Benčič, magistra farmacije, ki predseduje Lekarniški zbornici Slovenije. Foto: Slika je simbolična/ Pixabay

Bolezen še nima imena. Po pogostosti je sicer na prvem mestu borelioza, na drugem klopni meningoencefalitis, tretja bolezen je humana granulocitna anaplazmoza. Po ugrizu klopa lahko človeka prizadene visoka vročina, močan glavobol, mrzlica in huda utrujenost; testi za najpogostejši klopni bolezni – boreliozo in klopni meningoencefalitis (tretja humana granulocitna anaplazmoza je zelo redka) – pa so negativni. Slovenski raziskovalki, infektologinja dr. Petra Bogovič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana) in mikrobiologinja doc. dr. Miša Korva (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete), sta s sodelavci odkrili, da je vzrok te vročinske bolezni lahko tudi bakterija Spiroplasma ixodetis. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so kot prvi na svetu razvili tudi PCR-test, s katerim lahko bakterijo dokažejo v krvi. Kaj vemo o tej doslej slabo poznani okužbi in kako pomembno je, da zdravniku povemo, da nas je ugriznil klop? Članek TUKAJ Oddaja:…

Zobozdravnica Lenka Likar Ostrc pravi, da imajo nekateri otroci prizadetih vseh 20 mlečnih zob. Kar polovica ljubljanskih predšolskih otrok ima zobno gnilobo. To kaže raziskava zobozdravnice dr. Lenke Likar Ostrc, ki je pregledala zobe več kot 1500 otrok, starih od tri do šest let. Podatki so zaskrbljujoči tudi zato, ker je Slovenija po razširjenosti kariesa pri najmlajših slabša od številnih evropskih držav. Zakaj so mlečni zobje veliko pomembnejši, kot si marsikdo misli? Kje delamo največ napak pri skrbi za otroške zobe? In kako lahko starši preprečijo, da bi se prvi zobje »pokvarili« že v predšolskem obdobju? Gostja Ultrazvoka je specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva asist. dr. Lenka Likar Ostrc z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Študija TUKAJ Fotografija je simbolična/ Pixabay

Vadba v sobi z najlepšim razgledom na slovenski Obali. Fizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za rehabilitacijo bolnic in bolnikov po preboleli možganski kapi. Sogovornika sta v tokratnem Ultrazvoku predstavila tako imenovano aktivno sobo, ki omogoča, da v Izoli v procese okrevanja lahko vključujejo nove tehnologije; na primer očala za navidezno resničnost, prilagojene računalniške igrice. Rehabilitacijo in vadbo pa spremlja umetna inteligenca. Prva evalvacija je pokazala številne prednosti in dobre rezultate. O tem, katere, pa v oddaji Ultrazvok. (Gre za ponovitev in posodobitev oddaje iz 2. 7. 2025.) Foto: Bojan Rojc in Nataša vatovec v aktivni sobi./ Prvi

Pogovor z onkologinjo dr. Urško Janžič s Klinike Golnik »Sem večna optimistka. Tolikšen napredek, kot smo ga videli na področju zdravljenja pljučnega raka, je dobra popotnica za naprej. Dosegli smo izvrstne rezultate!« pravi onkologinja doc. dr. Urška Janžič s Klinike Golnik. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka je skupaj s sodelavkami in sodelavci pripravila Poročilo bolnišničnega registra tumorjev prsnega koša Klinike Golnik za leta 2010 – 2025. Na Kliniki Golnik namreč že od leta 2010 deluje prvi in za zdaj edini bolnišnični register bolnikov s pljučnim rakom v Sloveniji. Podatki kažejo, da na Golniku odkrijejo in obravnavajo približno 40 odstotkov vseh slovenskih bolnic in bolnikov s to boleznijo, da je povprečna starost ob postavitvi diagnoze 67 let in da je kar 88 odstotkov obolelih nekdanjih ali aktivnih kadilcev. Poročilo pa prinaša tudi spodbudno sporočilo. Razvoj sodobnega zdravljenja – od kemoterapije do tarčnih zdravil in imunoterapije – je v zadnjih letih pomembno izboljšal kakovost življenja…

Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem. Generalizirana anksiozna motnja sodi med najpogostejše duševne motnje, vendar pogosto ostane dolgo neprepoznana, saj njeni simptomi nastajajo postopoma in jih ljudje velikokrat pripisujejo stresu ali napornemu življenjskemu obdobju. V oddaji Ultrazvok pojasnjujemo, kako prepoznati značilne znake generalizirane anksiozne motnje, kakšni so vzroki za njen nastanek in katere možnosti zdravljenja so danes na voljo. S psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem predstavljamo tudi zgodbo 30-letne pacientke, ki je poiskala strokovno pomoč in po večletnem zdravljenju postopoma znova našla ravnovesje. Ob tem opozarjamo tudi na pomen zgodnjega prepoznavanja težav ter zmanjševanja stigme, ki še vedno spremlja duševne motnje. Daljši pogovor s psihiatrinjo TUKAJ Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Psihiatrična bolnišnica Begunje TUKAJ Foto: Tina Šubic Metlikovič/ Osebni arhiv Tine Šubic…

Ko je pomemben vsak milimeter. »Zelo sem srečen, da nam je uspelo!« pove dermatovenerolog prof. dr. Aleksandar L. Krunić ob predstavitvi nove metode zdravljenja najpogostejših rakov kože na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana. Poseg, ki ima številne prednosti, so doslej izvajali le v petih evropskih državah, Slovenija je zdaj šesta. Gre za izjemno natančno operacijo, ki omogoča odstranitev kožnega tumorja – predvsem bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma – ob čim večjem ohranjanju zdravega tkiva. »Uspešnost te metode je kar 99,6-odstotna,« poudari prof. Krunić. »To pomeni, da ima bolnik s primarnim bazalnoceličnim karcinomom tako rekoč stoodstotno verjetnost ozdravitve.« Več v Ultrazvoku. Sodelujejo: prof. dr. Aleksandar L. Krunić, asist. Violeta Hosta in prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Pregled vzorcev kože v histopatolškem laboratoriju. Desno v ospredju je Violeta Hosta, desno v ozadju je Aleksandar L. Krunić/ UKC Ljubljana

Slina klopov vsebuje različne alergene, ki ob klopovem ugrizu pridejo v stik z imunskimi celicami. Ugriz klopa lahko povzroči alergijo na rdeče meso. Gre za tako imenovani sindrom alfa-gal, ki so ga prvič opisali v Združenih državah Amerike leta 2009, danes pa ga poznamo tudi v Evropi in Sloveniji. Kako sindrom nastane? Zakaj je vedno več obolelih? Na kakšen način ga prepoznamo in diagnosticiramo? Kakšno je zdravljenje? Gost Ultrazvoka je specialist internist, alergolog in pulmolog prof. dr. Mitja Košnik s Klinike Golnik, ki pravi: »V Sloveniji poznamo nekaj sto bolnikov s to alergijo.« Klopi nas torej lahko presenetijo na več načinov. Poleg okužb – od januarja (1.1.) do konca junija (30.6.) smo v letu 2026 po podatkih NIJZ v Sloveniji zabeležili že 2.911 primerov Lymske borelioze in 22 primerov klopnega meningoencefalitisa – lahko klopi pri nekaterih ljudeh sprožijo tudi alergijo na rdeče meso. Foto: Amblyomma americanum, ki ga poimenujejo tudi klop osamljene zvezde/ CDC public domain

Raziskovalci želijo ugotoviti, katere značilnosti našega dednega zapisa so skupne večini prebivalcev Slovenije, katere pa nas delajo genetsko edinstvene; v čem smo si torej enaki, v čem pa se med seboj razlikujemo. Čeprav je genetski zapis dveh ljudi v 99,9 odstotka enak, lahko prav 0,1 odstotka razlik pomembno vpliva na razlike v njunem zdravju. Ta majhen delež lahko namreč vpliva na tveganje za razvoj bolezni, na njihov potek in odziv na zdravljenje. »Razlike so bistvene,« opozarja znanstvenica prof. dr. Damjana Rozman s Centra za funkcijsko genomiko in biočipe Medicinske fakultete v Ljubljani. Katere genetske posebnosti so značilne za prebivalke in prebivalce Slovenije? Zakaj je poznavanje genoma pomembno za zgodnejše odkrivanje bolezni, natančnejšo diagnostiko in razvoj personalizirane medicine? V Ultrazvoku pojasnjujejo prof. dr. Damjana Rozman, asist. dr. Lucija Raspor Dall'Ollio in doc. dr. Cene Skubic. Predstavljamo projekt Slovenski genom. Foto: Od leve proti desni: Damjana Rozman, Cene Skubic,…

Številni učinki, ki jih imajo na človeško telo kanabinoidi iz konoplje, so nam znani že tisočletja. Spoznanje, da tudi človeško telo izloča snovi, ki so jim zelo podobne, pa je staro šele dobrih trideset let. Kako naj si razložimo, da je človeško telo opremljeno s sistemom, ki se odziva na snovi iz konoplje – na fitokanabinoida THC in CBD? Odgovor se skriva v endokanabinoidnem sistemu. Ta je eden najbolj zanimivih in dolgo spregledanih regulacijskih sistemov v našem telesu. Med drugim ga sestavljata endokanabinoida anandamid in 2-AG ter specialni receptorji CB1 in CB2. V oddaji Ultrazvok raziskujemo, kako endokanabinoidi vplivajo na naše duševno zdravje in kakšno vlogo bi lahko imeli pri zdravljenju psihiatričnih bolezni, kot sta depresija in shizofrenija. Kaj o tem danes vemo in kakšno mesto imajo pri tem fitokanabinoidi iz konoplje, bosta pojasnila biokemičarka prof. dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana). Sogovornika Ultrazvoka sta v znanstveni reviji Biomedicines objavila…

Slovenski nefrolog sodeloval pri objavi treh člankov o kronični ledvični bolezni v znanstveni reviji Lancet. Ledvice lahko izgubljajo svojo funkcijo več let, ne da bi to opazili. Razvije se kronična ledvična bolezen (KLB), ki je po ocenah strokovnjakov ena najhitreje naraščajočih zdravstvenih težav sodobnega časa. Žal je pogosto spregledana, čeprav jo odkrije že enostavna analiza krvi in urina. O tem, kdo je najbolj ogrožen, kako poteka zgodnje odkrivanje bolezni in kakšne so možnosti zdravljenja, v Ultrazvoku govori nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne (UKC Ljubljana). Dr. Škoberne je kot član mednarodne skupine strokovnjakinj in strokovnjakov v ugledni znanstveni reviji Lancet sodeloval pri objavi treh člankov, s katerimi splošno in strokovno javnost opozarjajo na pomen pravočasnega odkrivanja kronične ledvične bolezni. Na podlagi podatkov namreč ocenjujejo, da v razvitih državah kar od 30 do 50 odstotkov bolnikov s KLB še nima prepoznane bolezni. Originalni članki v znanstveni reviji Lancet: Članek 1 TUKAJ…

Pogovor s pediatrinjo in otroško nevrologinjo Jasno Oražem Mrak in s klinično psihologinjo dr. Stašo Stropnik. Mežikanje, grimase, sunkoviti gibi glave, nehoteni glasovi ali besede. To so tiki, ki so najbolj prepoznaven znak Tourettovega sindroma. A za diagnozo se skriva veliko več. V Ultrazvoku razbijamo mite in predsodke o Tourettovem sindromu, predstavljamo najnovejša spoznanja o zdravljenju in zgodbo nagrajenega filma Preklinjam (I Swear). V tednu od 15. do 19. junija bodo dogodki mednarodne konference o Tourettovem sindromu v Ljubljano pripeljali strokovnjake, raziskovalce in ljudi s Tourettovim sindromom z vsega sveta. O sindromu v Ultrazvoku govorita strokovnjakinji s Pediatrične klinike v Ljubljani: pediatrinja in otroška nevrologinja Jasna Oražem Mrak ter klinična psihologinja dr. Staša Stropnik. Mednarodna konferenca TUKAJ Seminar "Tiki in Tourettov sindrom v šoli" kot preddogodek konference TUKAJ Foto: Staša Stropnik (levo) in Jasna Oražem Mrak (desno) s Pediatrične klinike v Ljubljani/ Prvi

S psihologinjo dr. Satjo Mulej Bratec o odmevni študiji, objavljeni v reviji The Journal of Pain. Zakaj obstaja bolečina — in zakaj nas ob prisotnosti ljubljene osebe boli manj? V oddaji Ultrazvok raziskujemo eno najbolj univerzalnih človeških izkušenj: bolečino. Ali je res samo opozorilni signal telesa, ali tudi nekaj, kar nastaja v možganih, odnosih in čustvih? Psihologinja in nevroznanstvenica doc. dr. Satja Mulej Bratec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru razloži, kako lahko že sama podporna prisotnost romantičnega partnerja spremeni naše doživljanje bolečine. Originalni članek v reviji The Journal of Pain TUKAJ Foto: Dr. Satja Mulej Bratec/ Osebni arhiv Satje Mulej Bratec

O presenetljivi moči gibanja v boju proti simptomom nevrodegenerativnih in motoričnih obolenj. V Ultrazvoku o Parkinsonovi bolezni – nevrodegenerativnem obolenju, pri katerem propadajo možganske celice, ki proizvajajo dopamin. Zakaj število bolnikov narašča? Kako lahko z rednim gibanjem, kakovostnim spanjem, uravnoteženo prehrano ter socialnimi stiki vplivamo na simptome Parkinsonove bolezni in na zdravje možganov? O preprečevanju in lajšanju Parkinsonove bolezni govorita fizioterapevtka Tina Štrumelj z Nevrološke klinike (UKC Ljubljana) in nevrologinja prof. dr. Elena Moro iz Univerzitetne bolnišnice v Grenoblu (Francija). Oddaja predstavi tudi inovativne pristope rehabilitacije – od boksa do bobnanja. Mlada zdravnica, ki preučuje neinvaziven pristop k izboljšanju Parkinsonove bolezni TUKAJ Društvo Trepetlika TUKAJ Foto: Elena Moro (levo) in Tina Štrumelj (desno)/ Miran Juršič

Zdravnik Dominik Škrinjar pojasnjuje, da se kožne bolezni, ki so povezane s slabšim delovanjem ledvic, lahko pojavijo v zelo različnih oblikah. Nekatere od teh bolezni so specifične samo za bolnike s kronično ledvično boleznijo. Ko ledvice slabše delujejo, se spremembe pogosto pokažejo tudi na koži in nohtih. Koža je lahko suha, srbeča, vneta ali mehurjasta, pojavijo pa se lahko tudi značilne spremembe nohtov. V tokratnem Ultrazvoku Iztok Konc in zdravnik Dominik Škrinjar (UKC Maribor) znova o tem, kako lahko spremembe na koži in nohtih razkrijejo kronično ledvično bolezen, kako prepoznamo opozorilne znake in kako lahko bolnikom pomagamo. (Nekoliko spremenjeno smo oddajo prvič predvajali 29.5.2025.) Foto: Lindsayevi nohti pri kronični ledvični bolezni (opis v oddaji)/ Nickyay/ Wikimedia, cc

Resnična zgodba čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice, ki je ob hudi anafilaktični reakciji izvedel, da je alergičen na čebelji strup. V oddaji Ultrazvok predstavljamo zgodbo čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice (Čebelarsko društvo Krka Zagradec), ki je vedel za svojo alergijo na čebelji strup in je imel pri sebi adrenalin – ko pa ga je pičila čebela, ga ni uporabil. Zakaj je v ključnem trenutku odpovedal in ga ni uporabil? Kaj se v telesu zgodi, ko gre za sekunde? Kakšni so znaki in simptomi hude alergije na pike žuželk? Najhujša oblika alergijske reakcije je anafilaksija. Ta se lahko razvije v nekaj minutah! Otekanje obraza in ustnic, dušenje, stiskanje v grlu, koprivnica, slabost. Telo se odzove burno, časa za razmislek skoraj ni.

Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase. Semaglutid in nova generacija agonistov GLP-1 so v zadnjih letih premešali pravila igre – od začetkov zdravljenja sladkorne bolezni do revolucije zdravljenja debelosti. Kako delujejo, zakaj so tako učinkoviti in česa o njih še vedno ne vemo? O možnostih, ki se šele odpirajo – od vpliva na različne vrste odvisnosti do raziskav Alzheimerjeve bolezni – med drugim razmišlja tudi prof. dr. Sergej Pirkmajer z Medicinske fakultete v Ljubljani. V Ultrazvoku med drugim izpostavi nekatere znanstvene mejnike, ki so omogočili razvoj nekaterih danes najbolj razširjenih, predpisanih in prodajanih učinkovin. Foto: Sergej Pirkmajer/ BoBo

Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču…

Prof. Janez Žibert je s svojo raziskovalno skupino razvil umetno-inteligenčnega radiološkega asistenta. Ta zdravnikom pomaga pri branju slik žleze prostate in pljuč, ki so narejene z magnetno resonanco. »Našemu AI oziroma umetno-inteligenčnemu radiološkemu asistentu smo že dali ime. No, poigravamo se še z imeni,« pravi prof. dr. Janez Žibert z Zdravstvene fakultete v Ljubljani. S svojo raziskovalno skupino je razvil slovenskega radiološkega asistenta, ki zdravnikom pomaga pri branju slik narejenih z magnetno resonanco. Umetna inteligenca vse bolj vstopa tudi v medicino in podpira zdravnike pri odkrivanju bolezni in načrtovanju optimalnih terapij. Kako deluje slovenski radiološki asistent za prepoznavanje sprememb na prostati in pljučih? Kje so njegove prednosti in omejitve? Kako bo umetna inteligenca v prihodnje spremenila delo v medicini in zdravstvu? O tem v oddaji Ultrazvok. Foto: Janez Žibert/ Prvi program

Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički. Zakaj so se po cepljenju proti covidu-19 z vektorskimi cepivi, kot sta AstraZeneca in Janssen, pri nekaterih redkih posameznikih pojavili krvni strdki? Ali obstajajo dokazi, da sta mRNK cepivi Pfizer in Moderna vplivali na pogostejše pojavljanje raka ali bolezni srca? Dve nedavni znanstveni raziskavi prinašata nove odgovore. V oddaji Ultrazvok jih pojasnjuje prof. dr. Nataša Karas Kuželički s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in pobudnica facebook skupine Science Mama's Forum, ki spremlja najnovejšo znanstveno literaturo o cepivih. V Sloveniji se je proti covidu cepilo več kot 1,2 milijona ljudi. Kaj danes vemo o varnosti cepiv proti covidu-19 in kako razumeti redke zaplete? Originalna študija o strdkih TUKAJ Originalna študija o mRNK cepivih TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ BoBo

Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina. Strokovnjaki javnega zdravja ocenjujejo, da v Sloveniji živi že več kot 150.000 ljudi s sladkorno boleznijo. Zaskrbljujoč je tudi zadnji podatek Nacionalnega inštituta za javno zdravje; zdravniki leta 2024 okrog 13.000 prebivalkam in prebivalcem na novo postavili diagnozo diabetes in jim predpisali zdravila za začetno zdravljenje. Med njimi prevladujejo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2. Pediater prof. dr. Klemen Dovč s Pediatrične klinike v Ljubljani pa opaža, da se povečuje tudi število otrok s sladkorno boleznijo tipa 1. V tokratnem Ultrazvoku odpiramo problematiko pediatrične sladkorne bolezni tipa 1. Prav tako nas zanima vloga sodobnih sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina pri obvladovanju bolezni. Ti sicer prinašajo velik napredek, vendar izzivi ostajajo. Odmevna raziskava dr. Dovča namreč kaže, da imata poleg naprednih algoritmov še vedno ključno vlogo poznavanje bolezni in…

Ko hrana ni več samo hrana. Ali se tudi vam kdaj zgodi, da pojeste preveč in kar ne morete nehati? Potem pa sledi vprašanje: Zakaj to počnem? Ali je to vprašanje volje, ali za tem tiči nekaj globljega? V oddaji Ultrazvok predstavljamo izsledke prve raziskave o prenajedanju oziroma o motnji hranjenja z izgubo nadzora (angleško: binge eating disorder) pri nas. Študijo je vodila psihologinja prof. dr. Maša Černelič Bizjak s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na vzorcu odraslih prebivalk in prebivalcev Slovenije je pokazala, kako razširjeno je hranjenje z izgubo nadzora v naši državi in s katerimi dejavniki je povezano. Zakaj se prenajedamo? Zakaj to pogosto ni povezano z lakoto? Pogovor s strokovnjakinjo odpre tudi naslednje pomembno vprašanje: Ali nam hrana pomaga preživeti notranjo stisko? Kot namreč poudarja dr. Černelič Bizjak, prenajedanje ni le vprašanje hrane ali telesne teže, ampak tudi povezava s čustvi in načini, kako se z njimi spoprijemamo. Enota za motnje hranjenja TUKAJ…

O več primerih poročajo iz Romunije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike. Ošpice – ena najbolj nalezljivih bolezni na svetu – se vračajo. O izbruhu poročajo iz Londona v Veliki Britanij in iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike. Po podatkih NIJZ smo v Sloveniji lani – leta 2025 – zabeležili 3 primere ošpic, leta 2024 jih je bilo 17, medtem ko leta 1967 – to je bilo leto pred uvedbo cepljenja proti ošpicam – kar 6.879. Zakaj se ošpice vračajo? Kako nevarne so? Kdo je najbolj ogrožen? Zakaj je ključna precepljenost? O tem v oddaji Ultrazvok pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič s Kliničnega centra v Ljubljani. Zdravnica pozna primer, ko je otrok zaradi ošpic hudo zbolel sedem let po prvotni okužbi. Kako je to mogoče? Z doktorico Tatjano Mrvič je govoril Iztok Konc. Foto: Izpuščaj pri ošpicah/ CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain

»Ekipa, ki je opravila poseg, je bila res vrhunska. Po posegu sem hitro okreval,« je povedal eden od prvih treh operiranih bolnikov. Aorta je največja žila, po kateri teče kri iz srca v telo. Kadar se stena aorte prekomerno razširi, lahko žila poči in nevarna krvavitev ogrozi človekovo življenje. V UKC Ljubljana so decembra prvič v Sloveniji izvedli inovativen poseg, imenovan PEARS. Poškodovane aorte niso nadomestili z umetno žilno protezo, ampak so za oporo uporabili posebno mrežico, ki so jo med posegom ovili okrog bolnikove razširjene aorte. Metoda omogoča ohranitev lastne aorte in aortne zaklopke, prepreči njeno nadaljnje širjenje in zmanjša tveganje za življenjsko nevarno raztrganino. Slovenija je tako med 15 državami na svetu, ki že izvajajo tak poseg. V oddaji Ultrazvok je z nami kirurg doc. dr. Ivan Kneževič s Kirurške klinike UKC Ljubljana, ki je vodil zdravstveni tim pri prvih treh slovenskih operacijah. Foto: Ekipa med posegom/ UKC Ljubljana

Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol. »Danes težko najdemo koga, ki je star več kot 60 let in še ima mandlje,« pove otorinolaringolog dr. Janez Rebol. Včasih so zdravniki mandlje in tudi žrelnico odstranili zelo hitro, danes pa je praksa drugačna – za operacijo mandljev in žrelnice se odločijo precej redkeje. Najpogostejši vzrok so pogoste in težke angine ter druga vnetja, tudi težave z dihanjem. V Ultrazvoku s prof. dr. Janezom Rebolom s Klinike za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu UKC Maribor govorimo o tem, kdaj je poseg res potreben, kako »rutinska« je danes odstranitev mandljev in žrelnice, kako poteka, koliko časa traja in zakaj je treba opozoriti na morebitne zaplete. Foto: dr. Janez Rebol/ UKC Maribor

Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu. Zdravilni šamponi. Serumi. Sistemska terapija. Laserji. Plazma. Presaditev. Izdelkov, postopkov in posegov za preprečevanje izpadanja las in plešavosti je veliko – obljub pa še več. A kaj je danes res uresničljivo? Ali plešavost lahko upočasnimo in ustavimo? Vsak dan nam izpade med petdeset in sto petdeset las. Povsem normalno. Ko pa jih opazimo več, se začnejo vprašanja in skrbi. Je to genetika? Stres? Bolezen? Ali zgolj staranje? O izpadanju in tanjšanju las, androgenetični alopeciji in plešavosti v Ultrazvoku odgovarja Dominik Škrinjar, dr. med. (UKC Maribor). Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, kalhh, free for use

Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo. Danes se veliko govori in piše o motnji pozornosti in hiperaktivnosti – na kratko ADHD. Tema je prisotna na družbenih omrežjih, forumih, podkastih in v kratkih videih, ki dosegajo milijone ogledov. Marsikdo se v opisu pozabljivosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, v opisu težav s koncentracijo in z obvladovanjem čustev prepozna in si kar sam ali sama postavi diagnozo. A kaj je resnično ADHD? Zakaj je samodiagnosticiranje lahko nevarno? Kako strokovnjaki postavijo diagnozo odraslim pacientom? Za odgovore smo v Maribor poklicali klinično psihologinjo Taro Klun z Oddelka za psihiatrijo tamkajšnjega Kliničnega centra. Članek o ADHD v Zdravniškem vestniku TUKAJ Foto: Tara Klun/ osebni arhiv Tare Klun

V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona. V oddaji Ultrazvok bomo govorili o tem, kako lahko telesna aktivnost – od zmerno intenzivne aerobne vadbe do vadbe za moč in do visoko intenzivnega intervalnega treninga (HIIT) – pomaga pri obvladovanju odvečnih kilogramov in prispeva k zmanjševanju nevarne trebušne maščobe in h krepitvi zdravja. Mladi zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana) bo pojasnil, zakaj gibanje ostaja nepogrešljiv del boja z debelostjo; in to kljub veliki priljubljenosti novih zdravil za hujšanje. Intelekta o debelosti TUKAJ Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ Intelekta o semaglutidu TUKAJ Intelekta o prehranski podpori in prehranski terapiji TUKAJ Foto: Fotografija je simbolična/ Pixabay

Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj? Bolezen kože vitiligo se zdi redka bolezen, a prizadene približno en odstotek prebivalstva. Zakaj so bolniki kljub temu pogosto nevidni? Zakaj mnogi bolezen skrivajo? Kakšno psihično breme prinašajo vidne spremembe kože? V Ultrazvoku tokrat o vitiligu: osebna izkušnja bolnice, miti in stigma ter nove možnosti zdravljenja. Sodelujeta: gospa Nika Vrbinc Mihelič, bolnica z vitiligom, in dermatologinja doc. dr. Mateja Starbek Zorko iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Fotografija je simbolična/ UI

V Sloveniji ima 60 odstotkov prebivalk in prebivalcev težave s povišanim krvnim tlakom. Če bi morali o visokem krvnem tlaku vedeti samo eno stvar – katera bi to bila? Tokratni Ultrazvok se začne tam, kjer bi se običajno končal. Prof. dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana razloži, na kaj zdravniki vedno znova opozarjajo. Zakaj je zvišan krvni tlak tiha, a nevarna bolezen sodobnega časa? Tokratni Ultrazvok govori o vzrokih za hipertenzijo, o meritvah in o zdravljenju ter tudi o tem, zakaj so spremembe življenjskega sloga prvi in najpomembnejši korak za izboljšanje in ohranitev zdravja. Foto: Fotografija je simbolična/ UI KO za hipertenzijo TUKAJ Slovensko Združenje za hipertenzijo TUKAJ

Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze. »V Oxford sem šla z željo, da se o endometriozi naučim tisto, česar do takrat še nihče ni vedel,« kot razlog za svoj doktorski študij na sloviti Univerzi v Oxfordu navede dr. Ana Kisovar. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna, kronična bolezen, pri kateri se tkivo, ki predstavlja maternično sluznico, pojavi zunaj maternične votline. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu, bolečine med spolnimi odnosi in neplodnost. Dr. Kisovar je preučevala imunsko ozadje endometrioze. Več o možnih vzrokih za nastanek endometrioze, o bolečinah in možnih oblikah zdravljenja v Ultrazvoku. Ljubljana, Heidelberg v Nemčiji, Celje, Oxford v Združenem kraljestvu in Uster v Švici – to so postaje študijske, raziskovalne in poklicne poti dr. Ane Kisovar. V Ljubljani je študirala in zaključila študij medicine, v Heidelbergu je bila na študentski izmenjavi, v celjski bolnišnici je…

Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva? Psihologinja Ana Kozina opozarja, da smo ljudje zelo naravnani na negativna, na neprijetna čustva. Zato nas spodbuja, naj podpremo in okrepimo svoja pozitivna oziroma prijetna čustva, občutke in razpoloženja: od ljubezni in ponosa, do hvaležnosti in veselja. In na kakšen način lahko to storimo? Na to vprašanje med drugim odgovarja pozitivna psihologija. Ta mlada veja psihologije preučuje pogoje in procese, ki prispevajo k pozitivnim psihološkim stanjem, k dobremu počutju in h krepitvi pozitivnih odnosov. Ultrazvok. Sodeluje prof. dr. Ana Kozina (Pedagoški inštitut Ljubljana, Filozofska fakulteta Maribor). Foto: Fotografija je smbolična/ Pixabay Daljši in bolj poglobljen pogovor z dr. Ano Kozina TUKAJ

Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K. Letošnja sezona gripe je v Sloveniji intenzivnejša kot pretekla leta. Oboleli že več kot mesec dni polnijo dežurne, urgentne in infekcijske ambulante zdravstvenih domov in bolnišnic. Tisti, pri katerih se gripa zaplete s pljučnico, morajo v bolnišnici največkrat tudi ostati. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je govoril s pulmologinjo Biljano Knežević s Klinike Golnik. Foto: Biljana Knežević/ Klinika Golnik Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati TUKAJ Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pa smo posebej pozorni TUKAJ Dr. Fležar: Pljuča se razvijejo do tridesetega leta starosti TUKAJ

Dietetičarka Katka Simić svetuje, kako »preživeti« alkoholnega mačka. »Vem, da je v takem trenutku to težko, ampak sprehod je dobra rešitev za slabo počutje zaradi mačka po prekrokani noči,« svetuje diplomirana dietetičarka Katja Simić. Slabo počutje z glavobolom in slabostjo je značilna posledica alkoholnega mačka. Na izbiro imamo več orožij: nekateri prisegajo na krepko govejo ali kokošjo juho, drugi stavijo na vodo in tableto proti glavobolu, tretji rečejo: klin se s klinom zbija. Kaj pa svetuje Katja Simič? In kaj pravi znanost? Foto: ds-foto-si/ osebni arhiv Katje Simić

Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra. Prejemnica nagrade za življenjsko delo, ustanovna članica društva Trepetlika, prva »parkinsonska« medicinska sestra v Sloveniji – vse to je diplomirana medicinska sestra Lidija Ocepek. Že 48 let je zvesta bolnicam in bolnikom, sodelavcem in sodelavkam v ljubljanskem Kliničnem centru. Svojo poklicno pot je začela na anesteziji, zaključila pa jo bo na nevrologiji. Gospa Ocepek navdušuje s svojo strokovnostjo, prijaznostjo, s pogumom, vedrino in toplino. Z oddajo Ultrazvok vas vabimo v njeno družbo. Foto: Lidija Ocepek/ Iztok Konc - Prvi program

"Včasih rečem, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu," pravi ortopedski kirurg dr. Rami Madanat, ki dela in živi v Helsinkih. »Najprej bi opozoril, da je zamenjava kolenskega sklepa velik kirurški poseg,« pravi ortopedski kirurg prof. dr. Rami Madanat, ki dela v zasebni bolnišnici v Helsinkih. Doda, da je pacientu to pred operacijo treba povedati. »Okrevanje je dolgotrajno – običajno traja več mesecev. Rehabilitacija je bolj zahtevna kot po zamenjavi kolka. Šele po letu dni pacient začne pozabljati, da je imel zamenjavo kolena. Kirurg mora začeti razmišljati o razlogu za bolečino, kadar ta ni v normalnih mejah. Najprej mora izključiti možnost, da gre za običajno pooperativno bolečino. Šele nato pacienta napoti na rentgensko slikanje in v laboratorij.« Dr. Madanat se pošali, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu. Podoben pristop kot dr. Rami Madanat ima tudi slovenski ortopedski kirurg Jakob Merkač iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.

Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino. Analgetiki so primerni za akutno bolečino, pri kronični bolečini pa ne primejo več. »Zato paciente in pacientke spodbujamo, naj po analgetikih posegajo čim manj,« pojasnjuje asist. dr. Zala Kuret, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča) v Ljubljani vodi Ambulanto za kronično bolečino. Kakšno pa je potem zdravljenje kronične bolečine? Katera zdravila zdravniki vseeno lahko predpišejo? Kaj jo povzroči? Kdaj akutna bolečina preide v kronično in kdaj ta naprej v fibromialgijo? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Po evropskih podatkih, ki veljajo tudi za Slovenijo, vsak peti odrasli Evropejec živi s srednje do hudo izraženo kronično bolečino, ki resno posega v njegovo življenje.

Kdor zdaj zboli za covidom, je okužen z različico Frankenstein Bolnišnice zapirajo vrata obiskovalcem, šole združujejo prazne razrede, zdravstveni domovi in bolnišnice večajo svoje ekipe. Vse to kaže, da je sezona prehladnih obolenj in gripe tu. Z nami je seveda še vedno tudi covid, ki je postal naš »zvesti spremljevalec«. Po različicah alfa, beta, gama, delta in omikron, je zdaj med nami Frankenstein. Zakaj Frankenstein? Kateri so najpogostejši znaki in simptomi okužbe z njim? Ali ga hitri testi zaznajo? V Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar iz NLZOH. In zakaj se pogovor o novem koronavirusu in covidu nadaljuje s pogovorom o gripi?

Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025. Med nami verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju izkusil katero od ortopedskih težav. Pogoste so bolečine v velikih sklepih; kot so rame in kolena, pa seveda kolki in gležnji. Pogoste so tudi bolečine v hrbtenici. Ugotavljanju vzroka bolečin v sklepih, kosteh, kitah in mišicah je namenjen ortopedski pregled. Bolečine se namreč lahko pojavijo pri gibanju ali v mirovanju, lahko so posledica obrabe oziroma artroze, vnetja, poškodbe ali bolezni. Kakšno pa je zdravljenje? Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa. Med domače in tuje ortopedske kirurge, fizioterapevte, fiziatre, strokovnjake in strokovnjakinje različnih strok, med predavatelje in slušatelje se je v avli in…

Pulmologinja Irena Šarc: Bolezen človeka oropa življenjskega zadovoljstva. V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – s kratico KOPB. Kratka sapa, zadihanost in utrujenost, tudi kašelj in izkašljevanje sluzi; to so značilne težave bolnic in bolnikov. V približno 90-ih odstotkih je vzrok za KOPB kajenje, svoje lahko prispevajo tudi onesnažen zrak, genetika in virusne okužbe. Za eno od oblik obolenja so razvili sodobno biološko zdravilo. Tudi o tej novosti podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je ob robu letošnjega Golniškega simpozija o KOPB govoril s specialistko pulmologije asist. mag. Ireno Šarc s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik

Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. »Bolnik, ki ne jé, še zlasti bolnik, ki mu ne dovolimo jesti, ima slabši izid zdravljenja,« opozarja slovenska strokovnjakinja za klinično prehrano prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek. Zato mora biti bolnik deležen ustrezne prehranske podpore ali ustrezne prehranske terapije. Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. »Ni »zdravila«, ki bi za toliko zmanjšalo smrtnost, kot ustrezna klinična prehrana,« doda dr. Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Strokovnjakinja je ob letošnji iniciativi Nutritional day (pobudi Prehranske vizite) gostja oddaje Ultrazvok. Spletna stran iniciative TUKAJ